V petek 19.3.2010 se bo v Ilirski Bistrici, natančneje v dvorani sokolskega doma ob 20.00h zvečer, zgodilo odlično potopisno predavanje Mihe Miheliča o S. Ameriki in njenih staroselcih. Predstavil nam bo malo drugačen pogled na "indijance", njihovo današnje stanje in razloge zakaj je danes tako kot je.
Še vedno ne moremo verjeti, da ju ni več med nami! Leto je naokoli, zima v tem času pa še vedno kaže vse svoje zobe in ni tako spomladanska, kot je bila lani ko je plaz na Brani za vedno odnesel Gregorja Abrama in Franka Lapajneta. Oba sta bila člana alpinističnega odseka Obalnega planinskega društva v Kopru in njim v spomin so v Kamniški Bistrici v spominskem parku, na obletnico smrti postavili spominsko obeležje. Na prvem memorijalu se nas je zbralo kar lepo število prijateljev in ljubiteljev prelepih razgledov, ki nas vse tako združuje. Prijetno srečanje smo zaključili v piceriji Portus v Uncu, ki nas je s svojimi obilnimi porcijami vse pošteno nasitila.
Na tem mestu bi rad pohvalil vse tiste, ki so sodelovali pri izdelavi spominskega kamna, pri organizaciji memorijala in vse tiste ki ste se dogodka tudi udeležili.
Če loviš vreme, ga tudi ujameš!
Spet en perfekten dan z odlično južno smuko in Snežnik, Snežnik ..
Opast - vehta, v soboto! V nedeljo, pa se je pod težo dveh planincev udrla in ju popeljala v severno. Sledila je GRS akcija in pognala v breg cca. 30 reševalcev iz Bistrice in Ljubljane. Snežnik v slabem vremenu ni zajebancija!!! Že v soboto smo zadnji trenutek ustavili par, ki je hotel do roba opasti in nadobudneža, ki se je sprehodil, mimo ograje, naravnost v brezno na vrhu.
Ponedeljek in praznik, pa še vreme se je naredilo. V malo večji družbi smo presmučali-bordali Južno strmino do dna. Po tradiciji, se spet vzpeli in potem čez skakalnico, bukve v Grdo Drago po tastrmi. Lep dan med familijo in prijatelji. Se sliši, da smuka s Snežnika ni nevem kaj, vendar kakor za koga in tudi kje se spuščaš. Z malo več hoje navkreber in prava izbira smeri glede snežnih razmer, vetra, pa se da!
Včasih smo med vsakoletne ture prišteli tudi Planinc, a počasi nanj pozabili. Neupravičeno, saj ko na tavelikem burja pometa, je tu v gozdu mir. Torej končno spet stari kraji!
Tječe, tječe .. , ko sem zaposlen hodim na treking v Ande in tam sanjam domači kraj. Ko pa sem brez službe, imam treking doma in sanjam medvede, haha. Kaj vse ljudje plačujejo, a ne vidijo okoli sebe!
Torej peš, s smučmi na hrbtu, izpred domače hiše, čez Partizanski hrib, mimo Kave na Drago in naprej čez Milanjo na Kambrce. Tu prespimo, naslednji dan čez Šaukouc na Mali Snežnik in na vrh tavelikega. V orkanski burji, kot se za domačo Himalajo spodobi, odsmučava del južne flanke in na Sviščake. V Planinskem domu, na skupnih ležiščih, prespiva mrzlo noč in tretji dan preko smučišča, Jelenovih dolin, mimo Kruljčevega vrha, Trnovske bajte in Milanje v Sibirijo.
Z recitali bodo nastopili:
Luka Butinar
Daša Kocjančič
Gabi Rolih
Maja Turković
Tina Ujčič
Ta številka bo posvečena Telovadnemu društvu Ilirski sokol. Na predstavitvi vam bomo predstavili njegovo delovanje.
Prireditev bosta vodila Martina Pugelj in Rok Smrdelj, za glasbeno vzdušje bo poskrbel Peter Smrdel.
Častni gost na prireditvi bo raziskovalec domačega kraja, g. Vojko Čeligoj.
Međika - Damjana Prosena poznamo tudi kot divjega Kočanca, ljubitelja Snežnika in ne bi bil on, če ne bi šel zdaj tako daleč na Japonsko. Na poti do letališča smo ga pospremili in se v stilu pravih "Snežnikoljubcev" tam poslovili. S Klaro pričakujeta otroka in življenje ju je tako odpeljalo na daljni vzhod, kjer bosta nekaj časa živela in širila našo Slovensko kri. Na tej življenski poti jim želimo veliko sreče in uspeha!
Tekst: ŽigaGo, Foto: Domen Smrdelj Galerija slik:
Prvi dan nenačrtovane svobode, izkoristim in s prijatelji doživimo en prelep, sončen dan. Razgled proti jugu je bil brez primere: Risnjak, Snježnik, Velebit, Krk, Cres ..
Ker Bistrčani radi pležemo, a nimamo lastnega alpinističnega odseka, se žlahtamo, eni z Obalnim AOjem, drugi z AO Rašica. Z leti, je vsaj meni postal ta ferajn drugi dom. Brez tega društva in plezarije, bi bila vsa ta leta, ko moram na delo v Lubljano in mi se dom vedno bolj odmika, popolnoma brez smisla. Le golo preživljanje brez vsebine. Torej zbirka utrinkov lanskega leta in novi kamenčki mozaika v moji duši. Na novo leto in nove strasti!